DogajaKoledar dogodkovNovice

Delovni obisk gozdarske šole v Svenljungi (Švedska)

Učitelj gozdarstva Gregor Češarek je bil med 6. in 13. oktobrom na delovnem obisku na švedski gozdarski šoli. Vabljeni k branju o primerjavi med šolama in opisu aktivnosti. Delovni obisk je del Erasmus+ projekta, ki poteka v šoli.

DELOVNI OBISK GOZDARSKE ŠOLE V SVENLJUNGI

V mesecu maju smo na tekmovanju ECFS, ki je potekalo na Švedski gozdarski šoli v Svenljungi navezali dobre kontakte. Dogovorili smo se, da bi izpeljali en delovni obisk. Da bo ta obisk kar najbolj učinkovit, smo za rdečo nit izbrali tematiko strokovne angleščine. Švedska je znana po tem, da angleški jezik na splošno ni problematičen in se da dobro sporazumevati. Najlažje se je učiti jezik tako, da ga uporabljaš na licu mesta – v gozdarstvu. Ker je druga možnost švedščina, ki je težko razumljiva (beri nerazumljiva), je sporazumevanje v angleščini nuja.  Pouk in praksa v angleškem jeziku sta bila tudi Švedom zanimiva, saj so učenci utrjevali angleščino in veščine komuniciranja.

Svenljunga je manjše mesto, nekoliko vzhodno od Göteborga, kako uro vožnje z avtom. Gozdarska šola je organizirana kar precej drugače, kar jim omogoča predvsem zakonodaja, katera je bistveno drugačna od naše. Seveda je zraven pomembno tudi razmišljanje ljudi in način življenja.

Pouk se začne v ponedeljek ob pol dvanajstih, ko je kosilo. Učitelji se dobijo ob osmih zjutraj na zajtrku in kavi. Sledijo sestanki v aktivih in klepet ob kavi.  Po kosilu se začnejo predavanja. Šolska ura traja 90 minut. Pouk se zaključi ob štirih popoldne, ko je topla večerja. No pa seveda kava. Dijaki v dijaškem domu imajo potem še suho večerjo ob pol osmih zvečer. Pa seveda kavo.

Zakaj tolikokrat kava? Menda samo še Finci popijejo več kave kot Švedi. Normalno je, da se spije okrog litra in pol kave na dan. Kava je seveda temu primerno »švohnejša« (učitelji, ki so bili na obisku pri nas so v šali rekli, da je naša kava močnejša od njihovega viskija). Tudi za na teren se v termos ne naliva čaj ampak kava. V jedilnici je kava vedno na razpolago in se jo pije pred poukom, med odmori in po pouku, pa še vmes če čas dopušča.

Od torka do četrtka se pouk odvija med osmo uro zjutraj in četrto uro popoldan. Petek je poseben, ko se pouk konča z kosilom. Ob pol enih se dijaki odpravijo proti domu. Učitelji pa tudi hitro za njimi.

Ker je bil ponedeljek polovični dan, sem imel nekaj več dejavnosti glede organizacije dela in možnosti sodelovanja med šolama. Z nekaj učitelji smo našli skupne točke za možne izmenjave v okviru izobraževanja v tujini in obiska z namenom primerjav in iskanja dobrih praks. Sledilo je delo v razredu, kjer smo inštalirali novo orožje za simulator lova in strelstva. Lovstvo ima znotraj šole velik pomen. Tudi na splošno je na Švedskem lovstvo izrednega pomena in se debate slej ali prej navežejo na lovstvo. Sedaj je bilo še toliko bolj intenzivno, saj se bo kmalu pričela sezona lova na losa.

Torek sem začel bolj zgodaj, saj smo ob sedmih že krenili v gozd. S seboj smo vzeli tudi kosilo. Normalno je, da imajo dijaki svoje kovinske posode za hrano. Na delovišču imajo parkirano bivalno prikolico, kjer je pečica na plin in notri segrejejo kosilo. Učitelj, ki je bil z mano je bil zame sicer bolj v skrbeh zaradi kave – zanj je nepredstavljivo, da na prakso odneseš manj kot ¾ litrski termos kave.

Sledil je praktični pouk v gozdu. Delo je bilo omejeno na dve večji površini, kjer so s harvesterjem izvajali redčenje in del priprave delovišča za končni posek. Tu je bilo delo vezano še na uporabo motorne čistilke. Nekaj malega pred kosilom se je na delovišče pripeljal še en učitelj in z dijaki opravil kontrolne izmere sortimentov. Nujna je namreč kontrola in kalibracija procesorske glave, da se ne zgodijo kake napake pri meritvah dolžin in debelin sortimentov. Sledilo je krmljenje rac na ribniku in krmljenje damjakov in divjih prašičev v šolski obori, ker sta obe mesti ob poti na šolo. Po kosilu smo nato opravili še učno uro izkostitve trupa srnjadi. Na šoli imajo namreč urejen predelovalni obrat, tako da imajo v enem objektu celotno linijo od zbiralnice prek hladilnice do predelovalnice. Uspeli smo narediti (zvakumirati in označiti) par kil faširanega mesa in nekaj mesa za zrezke. Vse to nato konča v šolski kuhinji. Po končani »mesariji« smo se dogovorili, da naredim predstavitev gozdarstva in lovstva v Sloveniji. Zanimanje je bilo veliko in prišlo je več razredov in učiteljev. Poleg strokovnih tudi razred, ki je imel angleščino. Vsi so bili zadovoljni in zanimivo je spremljati odzive nekaterih dijakov, ki se pridejo po predavanju osebno zahvaliti za slišane vsebine.

Popolnoma drug pogled na šolanje in uporabo angleščine sem dobil v sredo, ko sva z enim od učiteljev šla na kontrolo dijakov, kateri opravljajo prakso pri delodajalcih (PUD).  Švedska je velika in sledila je triurna vožnja do dijaka, ki opravlja delo v enem od lovišč. Ker se izobražuje v smeri »revirnega lovca« je bilo tudi zanj zanimivo, ko smo govorili pretežno v angleščini. Popoldan je sledila organizacija četrtka.

Četrtek je bil popolnoma lovski. Z lovskim razredom smo šli na lov. Dva dijaka sta prevzela vodenje, učitelji so spremljali delo. Organizacija je bila uspešna tako pri lovu na race kot pri lovu na srnjad. Sledili so postopki ohlajanja in predelave divjačine.

Petek je bil namenjen spravilu lesa s pomočjo strojev. Prejšnji večer so dijaki na večerni praksi uspeli nekoliko pokvariti dva forvarderja. Sredi dopoldneva pa smo našli še eno napako na tretjem.  Bil je zanimiv dan, saj je bilo kar nekaj govora o mehaniki, nekaj o elektroniki in morebitnih predelavah. Zanimivo je predvsem to, da vse okvare bolj ali manj odpravljajo na šoli – dijaki pod vodstvom učitelja mehanika popravljajo gozdarske stroje. Po kosilu se je redni pouk končal, ker pa je bil za soboto predviden dan odprtih vrat, smo imeli še nekaj aktivnosti za pripravo dneva odprtih vrat. Bolj detajlno sem se vključil v pripravo poligona v telovadnici. Učitelj je pripravljal poligon v smislu vodenja v naravi, neke vrste gozdna pedagogika oziroma doživljajski turizem. Letos namreč začnejo s programom »doživljajski vodnik« saj se tudi pri njih odpira možnost »zelenega turizma«.

Sobotno dopoldne sem bil bolj ali manj v pomoč pri lovski dejavnosti – izdelovali smo lovske preže. Bilo je zanimivo, ker so obiskovalci z velikim zanimanjem spremljali in tudi komentirali gradnjo … Naredili smo tudi dve preži po mojih zamislih, tako da je bilo pestro in poučno v vseh pogledih.

Švedska je vsekakor zanimiva in pravo sliko pokaže šele po nekaj dneh. Gre predvsem za razliko v razmišljanju in načinu dela. Potrdila pa se je tudi informacija o angleščini – brez težav jo pričnejo govoriti vsi in to zelo razumljivo in enostavno.

Gregor Češarek