Koledar dogodkovNovice

Izdelovanje deblaka

ali: Snežniška gospoda rabi deblak.

Biser Notranjske, ki je ravno tako skrit kot pravi biser v školjki, le da je malo večji, je po mnenju mnogih grad Snežnik. Po prenovi je zasijal v svoji lepoti. Prenovo okolice pa si je žled zamislil po svoje. Čeprav tam ni več gospode, je grad živ. In kdo drugi kot ravno sosedje imajo ideje, kako dahniti gradu vsebino. En del te vsebine pa so tudi naši dijaki – gozdarji iz 2. c in mizarji iz 2. d.

Začelo se je v času prave gospode. Katera rodbina je zalivala majhno smrečico sicer ne vem, vem pa da je tista smrečica kot mogočno drevo padlo na travnik. Razmočen teren in teža ledu sta pač naredila svoje. Kaj z gmoto lesa in grč narediti, to je zdaj vprašanje. Ideja, da bi imeli čoln (poplave so čedalje pogostejše) je bila dozorela. In ko enkrat pride na ogled truma dijakov SGLŠ, pade beseda o izdelavi čolna na plodna tla. Lažje je čoln narediti v družbi kot sam.

Tako smo se v maju z enim kombijem odpravili v neznano. Samo naša učiteljica lesarstva Zorislava Makoter je vedela približno kako in kaj. Drugi smo vedeli le, da bomo izdelovali deblak ( Vam moram povedati, da je to prav, kajti čoln se dolbe iz debla v enem kosu, zato je deblak. Drevak raje pozabite, bo manj zmede. Tako zagotavlja kustos v muzeju.)  Pričakala sta nas lepa kulisa gradu in ena poštena smrekova greda. Oskrbnik Janez je namreč že na grobo hlod razrezal v gredo. Dobrih 8m dolžine, debelino ocenite sami (namig: je več kot 50). Kustos Igor je povedal par usmeritev in pokazal šablone iz kartona. Za vsak slučaj je vzel nekaj rezerve, ko pa je videl natančnost rezanja z motorko, kar ni mogel verjeti, da naši fantje z motorko lahko naredijo čoln.  Vzdolžni rezi so mučili motorje, verige smo sproti brusili glede na reze … in iz grede se je hitro začel kazati čoln. Ker pa fantje še niso dovolj močni, Krpan pa je bil odsoten, je gredo obrnil bager. Naredili smo plan za naprej.

V treh dneh naših obiskov in zlomu enega dolbila, smo bili že specializirani bobri in deblak je dobil obliko, ki bi že omogočala plovnost. Seveda smo vse lepo fotodokumentirali. Prišel pa je trenutek ko je na fotoaparatu nekaj naredilo hrsk. Zdaj iščem nadomestni ekranček, ker mi »fotlc« kaže samo črne lise. Ja motorke so težko združljive s fino tehniko (se včasih že na »forgazarju« vidi). Ker ne morete videti slike končne obdelave, pojdite kdaj naokrog, pa se prepričajte sami.

Na koncu maja smo naredili še zadnji obisk. Deblak čaka na naše motorke, dleta in obliče. Če bo vse po sreči, jih bo dočakal septembra. Mi pa upamo, da bomo dočakali dan, ko se bomo z njim vozili po vodi. Držal naj bi eno tono. Tako pravi modelček. Mi pa bomo to preverili s krepkimi gozdarskimi veslači, ki bodo dosegli 1000 kg. Fantje, zdaj je čas čevapov … tako da poskrbite za primerno »moč«.

Gregor Češarek