DogajaKoledar dogodkovNovice

Pripravljalni sestanek za Evropsko prvenstvo v gozdarskih veščinah

Zaradi vznemirjenja nekoliko manj globok spanec pod vseeno toplim »koutrom« prekine znana melodija. Vstati bo treba. Zunaj je tema. No bi morala biti, pa jo krati javna razsvetljava. V času hitrega zajtrka se skuhajo še jajčka (pridejo na vrsto v Nemčiji) in hop, nahrbtnik na rame in pred dijaškega po avto.

Avtku se je mašina komaj ohladila od poti z Milana pa ga že čaka neusmiljeni šofer, ki ga bo gnal (in upal, da bo avtku to všeč) še kakih tisočpetsto (tja pa nazaj). Ob dogovorjenem času smo skupaj s Petro in Janezom že na začetku dooolge poti. Popoldne prečkamo Avstrijsko-Švicarsko mejo a ne dobimo švicarske vinjete. Janezov Garmin nas brez težav pripelje na cilj tudi brez avtoceste. Zdaj ga imamo še bolj radi, saj nam je prihranil 40€.

Švica nas je pozdravila nenavadno. Bojda tam ne poznajo megle, mi pa smo v treh dneh nekaj hribov videli le v posamičnih »oknih na nebu«, ki so se očitno nehote odpirala, saj so jih megla in oblaki hitro zapirali. Edina pričakovana stvar je bila strmina. Ravnega terena res ni dosti (z izjemo ravnic ob Renu, ki so jih nekoč z mnogo žuljev iztrgali iz objema mogočne reke).

Široki nasmeški na znanih obrazih in stiski rok nas zopet povežejo v »širšo družino tekmovalcev«. Srečanje pred velikim tekmovanjem je dobro. Potrdijo se pravila, dogovorijo se še druge resne in postranske zadeve, izpostavijo se težave in mogoče rešitve. Dan in pol dogovorov je minil kar hitro. Seveda umski in fizični napori terjajo energijo, kar so gostitelji reševali s prigrizki ob kavici. Da pa ne bi pozabili kje smo, so naredili tudi »fonduii« (poskušal napisati kar se da podobno švicarski izgovorjavi). Narejen je bil iz šestih sirov in za ljubitelje sira seveda izvrsten. Za neljubitelje sira pa so bile »soafalaade« (tudi tukaj upoštevaj švicarski naglas).

Kazalci švicarskih ur so v nedeljskem jutru očitno popili preveč kave. Ali pa je bila kaka tekma. Njihovo početje nam ni bilo najbolj po volji. Čas za odhod proti domu je zato prišel zelo hitro in pozdravi ob slovesu so se bolj ali manj končevali enako. Se vidimo maja!

 

Gregor Češarek