Koledar dogodkovNovice

Tabor za 2. letnike v Loški dolini

Kako je preprost človek v naravi,
kot ptica, ki plava pretiho nad nami.
Ste videli ptico, ki je izletela
iz kletke, poglejte, kako opoteka
se, kadar v prostosti se znajde.

(Srečko Kosovel)

V naravo smo se na tridnevno taborjenje odpravili tudi dijaki 2. a in 2. z. Tokrat na novo lokacijo – v vas Vrhnika v Loški dolini, v staro žago ob izviru tamkajšnje reke Obrh, ki je dediščina Benjamina Žnidaršiča, umetnika tetraplegika in direktorja zavoda za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin Ars Viva, ki nas je nadvse prijazno sprejel in gostil vse dni.

Še prej pa je bilo jutro …

In gruča dijakov se je z nabito polnimi nahrbtniki in v “polni pohodni opremi” pakirala na avtobus, ki nas je najprej odpeljal do Križne jame. Po podzemnem raziskovanju smo se odpravili na 7- (8-, 10-, morda celo 12-) kilometrski pohod preko Križne gore, Knežje njive vse do vasi Vrhnika, kjer smo najprej prešteli žulje, pojedli kosilo in si pripravili tabor. Dekleta so staro žago in bale iz slame spremenile v veliko spalnico, fantje pa so si v pičli uri zgradili hotel “modro nebo” in taborili v šotorih na prostem. Razdelili smo se v skupine, vzgojiteljica Tanja je zapiskala na piščalko, naredili smo prvi taborniški zbor in že je padla prva naloga, t. i. golažijada: vsaka skupina je morala zakuriti ogenj, pripraviti ognjišče in iz sestavin, ki so bile vsem skupinam skrbno odmerjene, skuhati golaž v taborniških kotličkih. Vsi smo se podali v boj, fantje so pripravljali drva, dekleta so mrzlično rezala čebulo in mešala sestavine v kotlu, sproti smo strategije izpopolnjevali in si delili primere dobre prakse … in prav vsem je brez večjih težav uspelo skuhati čisto pravi golaž. Komisija je jedi na koncu ocenila in zmaga je pripadla skupini 2 pod vodstvom prof. Premrov. Veselje je bilo veliko, kotličke pa smo do čistega pomazali s kruhom. Večer se je nadaljeval ob tabornem ognju s kitaro, harmoniko in trombonom, a kmalu smo vsi padli v “postelje”, saj smo bili od dolge hoje utrujeni.

Nato je bila sreda …

In že navsezgodaj nas je prišel iskat Furman Janez – Janez Kandare, in nas z lojtrnikom odpeljal na izlet do gradu Snežnik. Veličasten grad smo si ogledali in pot nazaj v tabor premagali peš. Skuhali smo kosilo, pomili posodo in še preden smo si uspeli odpočiti, nas je obiskal Benjamin Žnidaršič, in s seboj pripeljal pisano druščino svojih prijateljev, ki so za nas pripravili delavnice. Tako smo v sredo slikali z usti z Benjaminom in Željkom Verterjem, se priučili pirografije z romunsko prostovoljko Renato, z žeblji in nitjo ustvarjali prave umetnine, pa igrali odbojko, badminton, streljali z lokom itn. Končno je posijalo tudi sonce, kar so nekateri izkoristili za kopanje v reki Obrh, ki je bila z 9 stopinjami prava osvežitev! Večer smo preživeli ob toplem tabornem ognju in z dovoljenjem učiteljev večer potegnili malo bolj pozno v noč …

In se je približal čas odhoda …

Pospravljanje, pakiranje, smeh, veselje ob misli na domači tuš a hkrati žalost ob misli, da zapuščamo ta kraj, ki je med nami stkal nova in utrdil stara prijateljstva. Na poti domov smo se ustavili pri Benjaminu Žnidaršiču v vasi Podcerkev, kjer smo si ogledali letno gledališče, galerije in mladinski hostel. Benjaminu smo se zahvalili s pesmijo in se napotili domov bogatejši za spomine, ki ostanejo, in za misel;

da je v naravi človek res dober in preprost.

 Tanja Čehić, Miha Uhelj, Nastja Belcer Premrl, Ožbej Račečič in Tadeja Premrov